Trener Bojevnikov Steve Kerr bo letos na SP-ju na Kitajskem desna roka glavnega selektorja reprezentance ZDA Gregga Popovicha. Še danes pa se spominja, kako težko je bilo na svetovnem prvenstvu leta 1986 igrati proti Jugoslaviji in Draženu Petroviću.
Za španski dnevnik AS je Kerr obudil tudi spomine na SP 1986 v Španiji, ko je ekipa ZDA, ki so ji v naslednjih letih nadeli ime “Dream Team”, v drugem krogu tekmovanja v Oviedu premagala tudi Jugoslavijo (69:60). Na koncu so v epskem finalu (91:90) dobili večni dvoboj s sovjetsko zvezo.
Na tekmi z nekdanjo Jugoslavijo je najpomembnejšo dobil najmanjši igralec v ameriški košarki Tyrone Curtis “Muggsy” Bogues. 160 cm visoki organizator igre je pokrival srbskega superzvezdika Dražena Petrovića. “Izboljševali smo se iz tekme v tekmo, tribune so bile polne. Izgubili smo eno tekmo, ne spomnim se več s kom, a nato smo igrali res pomembno tekmo z Jugoslavijo,” se je spominjal Kerr. “Selektor Lute Olson se je odločil, da bo Muggsy Bogues pokrival Petrovića in poslal ga je nadenj. Petrović je bil neverjeten, toda Muggsy ga je zadušljivo pokrival. Rekel bi, da je Petrović metal 4/20, nekaj takega. To je bila zanj naporna noč. Zmaga nad Jugoslavijo nam je dala veliko samozavesti za preostanek turnirja, čeprav mi je koleno povzročalo veliko težav,” je pojasnil Kerr, in “Muggsyju” pripisal velik delež zgodovinske zmage.
V polfinalnem obračunu se je nato Kerr hudo poškodoval, spomini pa ostajajo živi: “Prestrašil sem se: v polfinalu smo igrali proti Braziliji v Madridu in igral sem dobro tekmo. V eni od akcij sem popeljal žogo do črte pod košem in nato ostal ujet v razmišljanju, če naj podam ali mečem. Takrat je moja noga ostala na tleh in se obrnila. Se spomnite Oscarja Schmidta? Bil je navdušujoč igralec. On me je pobral s tal. Dan kasneje sem moral odleteti domov. V finalu smo premagali Sovjetsko zvezo. Če sem gledal tekmo? Bil sem v moji hiši v Los Angelesu! Težko je sprejeti takšno poškodbo pred finalom. Takšno tekmo igraš enkrat v življenju. Poleg vsega tekme v Združenih državah Amerike niso prenašali, predvajali so jo šest ali sedem ur kasneje. Predstavljajte si, leto 1986. Poleg tega ni bilo interneta, za rezultat ni sem vedel. Lahko bi poslušal le radio, a odločil sem se, da si tekmo kasneje ogledam po televiziji. Ni bilo lahko premagati Sovjetske zveze, to je bila velika ekipa, a uspelo nam je. Nekaj posebnega je bilo igrati za reprezentanco, saj nikoli prej nisem branil barv moje države. Igrati s tisto ekipo z grbom ZDA na prsih … Poseben občutek.”
