FIBA se je v želji po dodatni promociji svetovnega prvenstva odločila, da se bodo evropska prvenstva odvijala v razmaku štirih letih. To je za sabo potegnilo precej sprememb, obenem pa nezaželenih posledic, zaradi česar je letošnje tekmovanje nehote še bolj padlo v senco olimpijskih iger.
V nasprotju z nekaterimi prestižnimi trenerskimi imeni na reprezentančnih klopeh, kot so Gregg Popovich, Steve Kerr, Nick Nurse (letošnji prvak lige NBA) in Sergio Scariolo, seznamu manjkajočih zvezdnikov skoraj ni videti konca. Odsotnosti bi lahko razdelili v 3 kategorije: odpovedi, poškodbe in odsotnosti zaradi razlogov, na katere igralci nimajo vpliva. Med zadnjimi tako izstopa slovenski superzvezdnik Luka Dončić.
Sistem, ki ne vliva upanja
Slovenija je leta 2017 v velikem slogu v Istanbulu v finalu porazila Srbijo in osvojila naslov evropskega prvaka. Poleg vseh sprememb v datumih prihajajočih prvenstev se je spremenil tudi način kvalificiranja. FIBA je želela reprezentančno košarko razširiti iz poletnih terminov na celotno sezono, zato je uvedla nov sistem kvalifikacij za svetovno in evropsko prvenstvo, ki ne zagotavlja direktne uvrstitve evropskega prvaka na te dve prvenstvi, kot je bilo v navadi vsa pretekla leta. Na papirju dobra ideja, a z veliko pomankljivostjo – Evroliga in liga NBA tekmovanja v času kvalifikacijskih tekem ne prekinjata, zaradi česar najboljši igralci ne morejo nastopiti. Namesto obilice močnih mednarodnih tekem skozi vso leto, kot so si Fibini funkcionarji želeli, smo dobili ogromno nekvalitetnih tekem pred praznimi tribunami. Zaradi tega so na slabšem predvsem reprezentance, ki ne premorejo tako dolge klopi. V oči bode predvsem Slovenija, ki je zaradi tega ostala brez najboljših košarkarjev, z nekaj nesreče in po nekaterih slabih tekmah pa se nato naši izbrani vrsti na prvenstvo ni uspelo uvrstiti. Žrtvi tega sistema sta bili tudi v zadnjih letih izjemno močna Latvija in tradicionalna udeleženka velikih tekmovanj, Hrvaška.
Sprememb ni na vidiku
Spor z Evroligo, ki se je že predhodno pričel glede evropskih klubskih tekmovanj, se je medtem preselil na sodišča. V mednarodni zvezi se očitno zavedajo, da je liga NBA vendarle na svojem nivoju in se z njimi glede kvalifikacij niti ne mislijo pogajati. Še več, ligo vidijo kot strateškega partnerja, četudi smo v preteklosti že večkrat doživeli reprezentančne odpovedi igralcev zaradi pritiskov NBA klubov (glede na dogovor bi to naj bilo prepovedano). Tukaj morda velja izpostaviti še en faktor, ki pripomore k odsotnosti igralcev. V ligi NBA je sicer natrpan urnik že stalnica, trend večjega števila tekem pa se je pričel uveljavljati še v Evropi, kjer se tekme v primerjavi z rednim delom lige NBA igrajo s precej več energije in želje. Tako bo v naslednji sezoni Evrolige že v rednem delu vsaka ekipa odigrala 34 tekem. Če za primer vzamemo igralca Real Madrida, ki sočasno nastopa še v španski ligi in pokalu, ter predpostavimo, da se klub povsod prebije do finala, se število tekem odigranih v klubski sezoni povzpne že prek 90. To lahko vodi do prenasičenja igralcev, ki si poleti nato namesto reprezentančnih priprav želijo počitka.
FIBA glede na zadnje izjave sistem kvalificiranja še vedno vidi kot dober in ga za zdaj ne misli spreminjati. Pojavljati so se začela tudi notranja trenja, saj podorganizacija FIBA Evropa že javno lobira za vrnitev starega sistema, v katerem se je evropsko prvenstvo igralo na vsaki dve leti. Razumljivo, v zadnjih letih so zaradi sprememb izgubili veliko denarja na račun prekinjenih oz. neobnovljenih sponzorskih pogodb. Kljub temu, da bo letošnje prvenstvo predvsem na račun številnih odpovedi ameriških košarkarjev najbolj enakovredno in izenačeno v tem tisočletju, ostaja grenak priokus za slovenske ljubitelje košarke. Po dolgih šestnajstih letih bomo znova spremljali veliko tekmovanje brez, da bi lahko držali pesti za naše junake (če izvzamemo olimpijske igre), dodatno pa bomo prikrajšani še za nove čarovnije Dončića v dresu z slovenskim grbom.
