Letošnja izvedba je v Ljubljano pripeljala izjemno zasedbo predavateljev. Svoje znanje in pogled na sodobno košarko so z udeleženci delili priznani trenerji Ettore Messina, Joan Plaza, Radovan Trifunović, Dejan Jakara in Dejan Radonjić, svoje izkušnje pa je predstavil tudi Richard Stokes, ki je s svojim predavanjem ponudil pomemben pogled na odnos med trenerji in sodniki.
Dvodnevna klinika je ponovno pokazala, da razvoj trenerja ni nikoli zaključen proces. Košarka se hitro spreminja, zato je stalno izobraževanje, spremljanje novih trendov in predvsem izmenjava izkušenj ključnega pomena.
Dejan Jakara je izpostavil prav pomen nenehnega učenja in obnavljanja znanja. Po njegovem mnenju se morajo trenerji ves čas pogovarjati o košarki, izmenjevati izkušnje in iskati nove poglede na igro. ”Najpomembneje je, da znanje stalno obnavljamo in da se vsako leto naučimo nekaj novega. Trenerji se moramo ves čas pogovarjati med seboj o košarki in iskati čim več izkušenj. Klinika je primerna za vse trenerje, tudi za zelo izkušene. Včasih je dovolj že ena majhna informacija s predavanja, da se izboljšaš in razširiš svoj pogled na košarko.”
Podobnega mnenja je bil tudi Ettore Messina, ki je poudaril, da je vrednost predavanja lahko že v eni sami uporabni ideji. ”Zelo sem vesel, če trenerji iz mojih predavanj odnesejo vsaj eno stvar, ki jim pomaga pri grajenju njihovega trenerskega sistema. Takšne klinike pa niso pomembne samo zaradi predavanj, ampak tudi zaradi povezovanja. Ko se pogovarjaš z drugimi trenerji in izmenjuješ izkušnje, se vedno lahko naučiš nekaj novega.”
Joan Plaza je v ospredje postavil pomen podrobnosti, ki pogosto odločajo o razliki med dobrim in odličnim igralcem. ”Detajli naredijo dobrega igralca. Upam, da so trenerji v mojem predavanju začutili strast, energijo in predvsem opazili detajle, ki sem jih učil. Najpomembneje je, da si jih zapomnijo in jih nato upoštevajo tudi pri delu s svojimi igralci.” Prav detajli, ki jih trener lahko prenese neposredno v svoje delo, so eden ključnih razlogov, zakaj so tovrstne klinike pomembne. Namen ni zgolj poslušanje predavanj, temveč iskanje idej, ki lahko že naslednji dan najdejo svoje mesto na igrišču.
Dejan Radonjić je izpostavil predvsem energijo, ki jo je mogoče občutiti na tovrstnih srečanjih. ”Energija na klinikah je vedno odlična. Vedno so prisotni dobri udeleženci, ki so pripravljeni in zagreti. Potrudil sem se, da sem jim predal svoj pogled na košarko ter z vsemi svojimi izkušnjami pomagal, da se naučijo čim več.”
Radovan Trifunović pa je opozoril, da se košarka razvija izjemno hitro, zato mora trener temu nenehno slediti. ”Košarka gre tako hitro naprej, da moraš ves čas spremljati dogajanje, pravila in na splošno igro. Vsak trener mora iz klinike odnesti čim več. Tudi če so predavanja včasih dolga, moraš ostati zbran in vse spremljati, saj ti lahko pridobljeno znanje zelo koristi na igrišču v prihodnosti.”
Pomemben del klinike je bil tudi pogled na sodelovanje med trenerji in sodniki. Richard Stokes je poudaril, da nihče na igrišču ni popoln, vendar si vsi prizadevajo svoje delo opraviti čim bolje. ”Vsi se moramo zavedati, da nihče ni popoln, vendar se vsi na igrišču trudimo po najboljših močeh. Zaradi takšnih klinik imamo boljše razumevanje dela trenerjev in sodnikov na igrišču, s tem pa lahko gradimo tudi boljši delovni odnos. Zame je bila to izjemna izkušnja, saj sem lahko tudi sam izboljšal svoje znanje in imel priložnost poslušati druge izkušene trenerje. Iskreno priporočam udeležbo na prihodnjih klinikah.”
Da vrednost Mednarodne trenerske klinike ZKTS ni zgolj v imenih predavateljev, potrjujejo tudi odzivi udeležencev. Trenerji so izpostavili odlično organizacijo, kakovost predavanj ter predvsem količino uporabnih informacij, ki jih lahko odnesejo s klinike.
Udeleženci so bili enotni, da je prav kombinacija izkušenih trenerjev, različnih pogledov na košarko ter možnosti za pogovor in povezovanje tisto, kar daje kliniki posebno vrednost. Od vsakega predavatelja lahko trener odnese novo idejo, drugačen pogled ali detajl, ki ga lahko kasneje prenese v svoje delo.
Dva dneva v Stožicah sta tako ponudila veliko več kot zgolj predavanja. Bila sta priložnost za učenje, izmenjavo izkušenj in povezovanje košarkarske stroke – z enim skupnim ciljem: postati boljši trener in s tem pomagati razvijati boljšo košarko.
