Program obeh klinik je presegel zgolj tehnično in taktično področje. Predavatelji so se dotaknili gibalnega razvoja, učenja košarkarskih elementov, metodike treninga, biološke starosti, vrednot, integritete, preprečevanja nasilja, vodenja in odnosa trenerja do igralcev, sodnikov ter širšega okolja.
Skupni imenovalec vseh vsebin je bil jasen: pri delu z mladimi mora biti v ospredju dolgoročen razvoj igralca.
Delo v mlajših kategorijah zahteva razumevanje razvojnega obdobja, v katerem se igralci nahajajo. Otroci iste kronološke starosti so lahko zaradi razlik v biološkem razvoju telesno in gibalno na zelo različnih stopnjah. Na pomen tega je opozoril Anže Kuraj: ”Pomembno je omogočiti igralcem enak razvoj ne glede na biološko starost.”
To od trenerja zahteva prilagajanje zahtev in predvsem razumevanje, da trenutna telesna razvitost igralca ne sme določati njegovih dolgoročnih priložnosti. Podobno pomembna je kakovost osnovnega gibalnega razvoja. Žan Dular je izpostavil, da pri učenju ni mogoče preskakovati posameznih stopenj: ”Zelo pomembna je postopnost pri učenju gibalnih vzorcev.” Dobro usvojeni osnovni gibalni vzorci predstavljajo temelj, na katerem lahko trener kasneje gradi zahtevnejše košarkarske elemente.
Posebna pozornost je bila namenjena kategoriji U14, ki predstavlja pomembno prehodno obdobje v razvoju mladega košarkarja. Tone Krump je opozoril, da je treba razumeti specifike te starostne kategorije: ”V kategorijah U14 je potrebno upoštevati specifiko in vsebine morajo biti namenjene razvoju igralcev.” Prav v tem obdobju je nevarnost, da rezultat tekme prehitro postane pomembnejši od procesa razvoja. Naloga trenerja pa ostaja ustvarjanje igralcev, ki bodo tehnično, taktično, telesno in osebnostno pripravljeni na naslednje razvojne stopnje.
Na področju individualne tehnike je Marko Marković izpostavil enega ključnih elementov košarkarske igre: ”Za U14 je zelo pomembna zagotovitev zadostnega števila kakovostnih ponovitev meta.” Pri tem ni pomembno zgolj število izvedb. Pomembne so kakovost izvedbe, pravilna tehnika in postopno umeščanje elementa v vedno zahtevnejše igralne situacije.
Tudi Domen Drobne je poudaril pomen novih dražljajev v procesu treninga: ”Za igralce so vedno izziv vaje, s katerimi se srečujejo na novo.” Prav premišljeno postavljanje igralcev pred nove probleme jih spodbuja k razmišljanju, prilagajanju in samostojnemu iskanju rešitev.
Razvoj ni mogoč brez napak. Ena pomembnejših nalog trenerja mladih zato ni ustvarjanje okolja, v katerem igralec ne sme narediti napake, ampak okolja, v katerem jo lahko naredi, jo razume in se iz nje nekaj nauči. Tjaša Gadža je to povzela z mislijo: ”Trener mora spodbujati okolje, kjer so napake dovoljene.” Takšno okolje igralcem omogoča več samozavesti pri odločanju, več ustvarjalnosti in predvsem manj strahu pred neuspehom. Pri mladih igralcih je prav pripravljenost poskusiti nekaj novega pogosto pomembnejša od trenutne uspešnosti izvedbe.
Trening mladih športnikov ni omejen samo na učenje košarke. Šport ponuja številne vsakodnevne situacije, skozi katere lahko trener razvija odnos do soigralcev, nasprotnikov, pravil, odgovornosti, discipline in skupnosti. Blaž Zagorc je poudaril: ”Znotraj običajnega košarkarskega treninga lahko naslavljamo neko vrednoto.” To pomeni, da vrednot ni treba obravnavati ločeno od športnega procesa. Lahko so sestavni del vaj, komunikacije, ekipnih pravil, odnosa do zmage in poraza ter vsakodnevnega vedenja trenerja.
Močno sporočilo je trenerjem namenil tudi Klemen Kirašić: ”Delaj s srcem, poslušaj sebe in to prenesi na otroke.” Mladi igralci namreč ne spremljajo samo tega, kar trener govori. Spremljajo predvsem njegovo vedenje, odnos in način, kako se odziva v zahtevnih trenutkih.
Odgovornost trenerja presega košarkarsko igrišče. Pomemben del dela z mladimi je zagotavljanje okolja, v katerem se otrok počuti varno in spoštovano. Dragiša Drobnjak je ob tem izpostavil profesionalno odgovornost trenerjev: ”V svetu košarke moramo trenerji biti profesionalni in preprečevati vse oblike nasilja.” Preprečevanje nasilja, spoštovanje dostojanstva posameznika in ustrezno ravnanje trenerjev niso dodatki k športnemu procesu, ampak njegov temeljni del. Trener ima zaradi svojega položaja pri delu z otroki veliko odgovornost, hkrati pa tudi možnost, da pomembno vpliva na kulturo ekipe in okolja, v katerem mladi športniki odraščajo.
Del odgovornosti trenerja je tudi razumevanje lastne vloge na tekmi. Dejan Levpušček je opozoril: ”Trener naj se ukvarja z razvojem igralcev, sodniki inštruktorji pa se bodo s sodniki.” S tem je izpostavil pogosto spregledan vidik dela v mlajših kategorijah. Energijo, namenjeno komentiranju sodniških odločitev, lahko trener bistveno bolje uporabi za vodenje svoje ekipe, komunikacijo z igralci in ustvarjanje kakovostnega učnega okolja.
Ob učenju tehničnih elementov je pomembno tudi razumevanje njihove vloge znotraj igre. Aleš Sila je poudaril: ‘‘Vodenje je tisti element, ki zagotovo zahteva največ pozornosti, hkrati pa ne smemo zanemarjati drugih elementov.” Razvoj igralca mora zato potekati celostno. Posamezen element je smiselno razvijati intenzivno, vendar vedno z zavedanjem, da mora biti na koncu povezan z drugimi tehničnimi znanji in predvsem z igralnimi odločitvami.
Če od mladih igralcev pričakujemo pripravljenost na učenje, mora enako veljati tudi za trenerje. Spreminjajo se igra, metodika treninga, znanje o telesnem in psihološkem razvoju otrok ter načini poučevanja. Zato je bilo eno osrednjih sporočil obeh klinik tudi stalno strokovno izpopolnjevanje. Dejan Čikić je to strnil zelo jasno: ”Učenje se nikoli ne konča, potrebno je konstantno nadgrajevati svoje znanje.” Prav temu so namenjene trenerske klinike – ne iskanju ene univerzalne metode ali ene pravilne vaje, temveč širjenju strokovnega znanja, izmenjavi različnih pogledov in spodbujanju trenerjev, da pridobljene informacije prenesejo v svoje okolje.
Kliniki U12 in U14 sta še enkrat pokazali, kako široko je področje dela trenerja v mlajših kategorijah. Trener mora poznati košarko, vendar to ni dovolj. Razumeti mora otrokov gibalni in telesni razvoj, znati mora ustvariti kakovosten učni proces, dopuščati napake, razvijati vrednote, zagotavljati varno okolje ter hkrati skrbeti za lasten strokovni razvoj. Rezultat tekme je viden takoj.
Rezultat kakovostnega dela trenerja mladih pa pogosto postane viden šele čez nekaj let. Prav zato je odgovornost trenerjev v kategorijah U12 in U14 tako velika – njihova naloga ni samo voditi naslednji trening ali naslednjo tekmo, ampak pomagati ustvarjati temelje za igralčev nadaljnji športni in osebnostni razvoj.
