Sportal je pred kratkim objavil zanimiv intervju s slovenskim selektorjem Radom Trifunovićem, ki je spregovoril o prihajajočih kvalifikacijah za EuroBasket 2021 in OI 2020, Dragićevi vrnitvi, Luki Dončiću, Alenu Omiću in Anthonyju Randolphu, ter še o marsičem.
Rade Trifunović je na selektorski stolček sedel po odhodu Igorja Kokoškova, oboževanega s strani slovenske javnosti. Trifunović je vodenje slovenske reprezentance prevzel v, zanj neugodnem trenutku, saj so se od njega po osvojenem naslovu evropskega prvaka pričakovale zmage. Trifunović je prej sicer deloval kot pomočnik Kokoškova, a v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo mu prav nič ni šlo na roke. Slovenija je namreč tekom vseh kvalifikacijskih oken nastopala z okrnjeno zasedbo, selektor pa ni mogel računati na košarkarje, ki so zastopali klube v Evroligi (Jaka Blažič, Klemen Prepelič, Anthony Randolph) in v ligi NBA (Goran Dragić, Luka Dončić). Posledično tudi statistika Radeja Trifunovića ni pretirano blesteča, saj je na 12 tekmah zbral le 3 zmage.
Trifunović razume in sprejema kritike, a poudarja, da je imel za grajenje pravega rezultata do sedaj premalo časa. “Postali smo evropski prvaki. Vajeni zmag. Ko zmag ni več in se reprezentanca ne uvrsti na naslednje veliko tekmovanje, lahko to označimo za neuspeh. Razumem razočaranje, sprejemam kritike. Udrihanje po selektorju je običajno. Pričakovan odziv. Poleg tega se me drži status neizkušenega selektorja. Treba pa se je vprašati, zakaj nam ni uspelo. Izpostavljam nestanovitnost igralskega kadra. Na nobeni tekmi nismo bili v popolni postavi. Iskreno, pričakoval sem, da bom ostal selektor. Nisem razmišljal o odstopu. Tudi vodstvo KZS mi zaupa. Čutim podporo. Želim vztrajati. Predvsem pa želim enkrat reprezentanco voditi tako, da bom imel možnost pravih priprav. Pred evropskim prvenstvom se reprezentance pripravljajo od 45 do 50 dni. Jaz te možnosti nisem imel. Ko jo bom imel, se bo resnično videlo, koliko sem vreden,” je Trifunović povedal za Sportal.
46-letni strokovnjak je že slabo leto dni praktično v vlogi opazovalca, saj je reprezentanca zadnje srečanje odigrala 25. februarja proti Ukrajini. V tem času si Trifunović v povprečju ogleda kar 20 košarkarskih tekem na teden, ki jih spremlja predvsem analitično, ob tem pa si svoja opažanja sproti zapisuje. Kot pa je poudaril v intervjuju pogreša dejansko vodenje tekem, saj je njegova naloga trenutno zgolj komunikacija z igralci in spremljanje njihovih klubskih predstav. Kot pravi trenerskih izzivov poleg sedanje služne ne išče. “V tem trenutku ne. Takšen je tudi dogovor s Košarkarsko zvezo Slovenije. Tudi v našem športu je vse težje sedeti na dveh stolih. Praksa kaže na jasno zgledovanje po nogometu.”
Olimpijske kvalifikacije: Vrnitev Gorana Dragića zgolj noro naključje
Pričakovanja pred olimpijskimi kvalifikacijami v litovskem Kaunasu so velika, saj se obeta vrnitev Luke Dončića v reprezentančni dres. Z njim bodo možnosti za uvrstitev na sploh prve slovenske OI precej večje. Kakšni pa so načrti Trifunovića za omenjeni turnir? “Moja želja je, da bi se zbrali prvega junija. To bi nam omogočilo tri tedne strnjenih priprav. Zavedam pa se omejitev. Liga NBA namreč košarkarjem ne dovoljuje aktivnosti pred 9. junijem. To pomeni, da bi se nam Luka Dončić in Vlatko Čančar priključila z zamudo. No, tudi Goran Dragić, če bi se po norem naključju odločil za reprezentančno vrnitev,” je svoje načrte razkril Trifunović, ki pa na Dragićevo vrnitev verjetno ne računa preveč, saj je slednji že večkrat poudaril, da je reprezentančna pot zanj končana. Ob vrnitvi nekaterih rednih članov izbrane vrste v domovino, oziroma vsaj v njeno bližino je tudi komunikacija lažja. Se selektor kljub temu še odpravlja na tekme svojih varovancev v tujini? “Teh stikov je zdaj, ko je več reprezentantov doma ali v bližini, nekoliko manj. Na dosegu roke imam Blažiča, Murića, Šiška, Dimca … Pred časom sem v Ulmu obiskal Zorana Dragića in Jako Lakoviča. Dvakrat sem si v živo ogledal tudi Alekseja Nikolića in bil v stiku z njim. V načrtu imam tudi obisk Badalone, kjer bi se pogovoril s Klemnom Prepeličem in Alenom Omićem. Sem tudi v stalnem stiku z Gašperjem Vidmarjem.” Marsikoga zanima kakšen je pravzaprav sploh status Gašperja Vidmarja, ki je tekom kvalifikacij za SP opravljal funkcijo kapetana. Trifunović je podal jasno sliko o tem kakšno vlogo bo imel v prihodnosti 32-letni center. “On je pomemben del ekipe. Daje nam zanesljivost. Je pravi kapetan. Če bo zdrav, bo zanesljivo prisoten v olimpijskih kvalifikacijah, a ne kot prvi center. Igral naj bi največ 15 minut. To je njegova želja in hkrati moja zaveza. Poskušam pa ga prepričati že za februarske kvalifikacije za EP 2021.”
Omić ali Randolph?
Slovenska reprezentanca ima definitivno primanjkljaj v centimetrih. V teh primerih je rešitev naturalizacijah. Na EP leta 2017 je blestel Anthony Randolph, član Real Madrida, ki pa je sredi zadnjih kvalifikacij zaključil reprezentančno pot. Domnevno. Trifunović ima namreč še enega asa v rokavu, računa namreč, da bi Randolpa lahko premamila možnost igranja na olimpijskih igrah v Tokiu. Tu je tudi Alen Omić, ki kaže dobre predstave v Joventutu, vendar si bosanski center s slovenskih potnim listom želi zagotovila, da bo prva izbira Košarkarske zveze Slovenije. “Že nekaj časa vemo, da sta v igri Alen Omić in Anthony Randolph. S prvim sem v stiku. Z drugim ne, a vem, kaj Američanom pomenijo olimpijske igre. Bomo videli. Bi pa poudaril nekaj, kar sem povedal tudi Omiću. Razumem njegovo slabo voljo, a dejstvo je, da Randolph ni zamenjava zanj. Ne, namesto klasičnega centra smo iskali nekoga, ki lahko igra na položajih štiri in pet. To smo potrebovali za večji napredek ekipe. V prihodnje pa … Bomo videli,” odgovarja Rade Trifunović.
Dotaknil se je tudi Omićeve želje po garanciji. “V tem trenutku mu ne morem nič zagotoviti. Ne le njemu. Nikomur. Počakajmo. Sezona je še dolga. Lahko pa vam povem, da smo poleti, ko smo reprezentantom ponujali možnost individualnih treningov, vrata odprli tudi za Omića,” je poudaril nekdanji slovenski reprezentant, ki se strinja, da mora biti glede tovrstnih odločitev kar najbolj pragmatičen.
Luka Doničić…
Mimo pogovora o Luki Dončiću seveda ni šlo. Trifunović je kot že mnogo drugih strokovnjakov poudaril, da ga ne preseneča dejstvo, da je Dončić tako dober, vendar je njegov vzpon pričakoval šele v nekaj letih. Njegovo košarkarsko inteligenco je opisal z besedami: “Kot bi mu v glavi zamrznili sliko, mu dovolili pregled prostora in čas za odločitev.” Strinja se, da je Luka od svojega zadnjega reprezentančnega nastopa leta 2017 postal prava globalna zvezda.
Trifunović je poleti skoraj 3 mesece tudi treniral z Luko Dončićem, skupaj sta opravila okoli 70 treningov. “Na začetku priprav je v Ljubljano prišel tudi njegov klubski trener Rick Carlisle. Pogovorila sva se in začrtala Dončićevo pot. Na treningih so se nama priključevali še Jaka Blažič, Goran Dragić, Gregor Glas … Spoznal pa sem, da je biti v Dončićevem primeru težko pretirano pameten. Obvlada vse. Deluje instinktivno. Potrebne pa so ponovitve.” Nato je treninge s slovenskim čudežnim dečkom opisal še podrobneje. “Ključno vprašanje je, kako v preprosti vaji iz njega iztisniti največ. Rešitev? Štetje. Tekmovanje. Naj navedem primer. Tekmovala sva. Če je zadel, je dobil točko. Če je zgrešil, sem kot trener dobil dve. Tekma do deset. Poraženec mora delati sklece.” Tako imenovanega “ceilinga” oziroma “stropa” Trifunovič pri Dončiću ne vidi. “Ni ga. Brez meja. Skrbeti mora le, da ostane zdrav. Košarka? Bodite brez skrbi. Vedno bo sekundo pred drugimi. To ima v sebi. Takšen se je rodil.”
Trifunović je v redni pisni komunikaciji z Dončićem, čuti pa, da ima slednji olimpijske igre v mislih in, da bo poleti gotovo oblekel dres slovenske reprezentance. Takrat bo Luka seveda vodja, okrog katerega se bo gradila igra. “On je vodja v klubu iz lige NBA. Seveda bo vodja tudi v reprezentanci. Verjamem, da bodo preostali reprezentanti to sprejeli. Vsi po vrsti so namreč tako zreli, da v tem ne vidim težav. Tukaj ni vprašanja privoščljivosti, zavisti … Za to je zaslužen tudi Luka, ki je stalno v stiku z njimi. Je del njih. Igralsko najboljši, značajsko eden od njih,” je poudaril aktualni selektor, ki pa se dela in vodenja reprezentance z mednarodno košarkarsko zvezdo ne boji. “Takšnega športnika v slovenskem prostoru še ni bilo. Vseeno čutim, da sem lahko kos nalogi. Upam na dobro zgodbo,” je zaključil Trifunović.
Avtor: Timotej Prosenc
Foto: Sportida
