Ljubljana – Nova košarkarska sezona bo postregla s kar nekaj spremembami v pravilih igre. Gre za nekatere najpomembnejše spremembe košarkarskih pravil v zadnjih letih, saj prinašajo nov sistem razvrščanja napak in natančnejšo opredelitev faze meta na koš.
Sprememb v samih pravilih igre je kar nekaj, a niso tako drastične, kot se zdi na prvi pogled. Bistvene so tri novosti – delitev tehničnih napak, delitev nekdanjih nešportnih osebnih napak na taktične in grobe ter nova opredelitev meta na koš
Faza meta – 15. člen
Ena najpomembnejših sprememb v tem ciklu se nanaša na način, kako opredeljujemo in prepoznavamo fazo meta na koš (AOS – Act of Shooting). Sprememba je bila uvedena zaradi vse pogostejšega trenda, ko igralci izkoriščajo določene situacije – zlasti v tranziciji in pri igri na postavljeno obrambo – z namenom, da bi izsilili osebno napako pri metu.
Pravila zdaj razlikujejo med dvema vrstama meta, za kateri je posebej določeno, kdaj se faza meta začne in kdaj konča.
Stacionarni meti in meti iz gibanja — faza meta se začne, ko igralec začne premikati rame in žogo navzgor proti košu. Konča se, ko žoga zapusti igralčevo roko oziroma roki ali, ko igralec začne povsem novo fazo meta. Če je metalec v zraku, se mora z obema nogama vrniti na tla.
Prodori proti košu oziroma neprekinjeno gibanje — faza meta se začne, ko igralcu žoga po končanem vodenju zastane in se zaustavi v roki oziroma rokah ali, ko žogo ujame v zraku ter nato nadaljuje gibanje meta proti košu. Ta vrsta faze meta je posebej opredeljena kot dejanje igralca v prednjem polju njegovega moštva, običajno med napadalno črto za 3 točke in košem.
Pomembna novost: Igralec mora biti praviloma v prednjem polju, da se lahko šteje, da je v fazi meta. Izjema velja samo pri zadnji akciji pred iztekom igralnega časa ob koncu četrtine ali podaljška oziroma pred iztekom ure za omejitev napada kadarkoli med tekmo.
Pravila zdaj tudi natančneje določajo, kdaj se igralec, nad katerim je bila storjena osebna napaka, ne šteje več za igralca v fazi meta.
Pri stacionarnem metu ali metu iz gibanja igralec ni več v fazi meta, če po storjeni osebni napaki:
poda žogo,
premakne žogo navzgor v smeri stran od koša ali
ni obrnjen proti košu, ko začne žogo premikati navzgor.
Pri prodoru proti košu oziroma neprekinjenem gibanju podaja žoge po osebni napaki prav tako pomeni, da igralec ni več v fazi meta.
Tehnične napake – 36. člen
Tehnične napake so po novem razdeljene v dve kategoriji glede na njihovo naravo in stopnjo resnosti. Ta sprememba prinaša večjo sorazmernost v disciplinski sistem, saj je bilo prejšnje pravilo z eno samo kategorijo tehnične napake pri izključitvah iz igre pogosto prestrogo.
Tehnične napake 1. kategorije so resnejše narave in se upoštevajo pri izključitvi iz igre (GD – Game Disqualification).Primeri vključujejo:
nespoštljivo ravnanje ali komuniciranje s sodniki, pomožnimi sodniki, nasprotniki ali osebami na klopi moštva;
uporabo žaljivih besed ali kretenj proti gledalcem;
izzivanje, zasmehovanje ali provociranje nasprotnika, vključno s fizičnim kontaktom, ki ne dosega ravni grobe napake;
oviranje pogleda nasprotnika;
pretirano zamahovanje s komolci brez kontakta;
simuliranje osebne napake.
Tehnične napake 2. kategorije so vedenjske ali administrativne narave in se ne upoštevajo pri izključitvi iz igre. Primeri vključujejo:
zavlačevanje igre z dotikom žoge po doseženem košu;
preprečevanje pravočasnega vračanja žoge v igro ali izvedbe prostega meta;
prepozen prihod na igrišče;
obešanje na obroč, razen kadar je to potrebno za preprečitev poškodbe.
Pogoji za izključitev iz igre: igralec je izključen, če mu sta dosojeni:
dve tehnični napaki 1. kategorije,
dve grobi napaki ali
ena tehnična napaka 1. kategorije in ena groba napaka.
Glavni trener je izključen, če mu sta dosojeni dve tehnični napaki 1. kategorije zaradi lastnega nešportnega vedenja, ali če so mu dosojene tri tehnične napake 1. kategorije, pri čemer je najmanj ena posledica vedenja oseb na klopi moštva.
Ne glede na kategorijo se vsaka tehnična napaka, dosojena igralcu, šteje kot igralčeva napaka in kot ena od napak moštva.
Samo tehnične napake 1. kategorije, ki so posledica vedenja oseb na klopi, se vpišejo glavnemu trenerju in ne štejejo med napake moštva.
Taktična napaka – 37. člen
Dosedanja nešportna napaka ne obstaja več. Namesto nje je FIBA uvedla dve ločeni vrsti napak: taktično napako in grobo napako. Kategorija nešportne napake je bila iz pravil v celoti odstranjena.
Taktična napaka je nedovoljen kontakt igralca z nasprotnikom, ki ne dosega ravni grobe napake, vendar moti potek igre in postavlja nasprotnika v podrejeni položaj.
Za taktično napako obstajajo tri merila:
1. Nepotreben kontakt, ki ga povzroči obrambni igralec, ne da bi dejansko poskušal neposredno igrati na žogo, z namenom zaustavitve napredovanja napadalnega moštva v tranziciji. To velja do trenutka, ko napadalni igralec začne fazo meta.
2. Nepotreben kontakt, ki ga obrambni igralec povzroči kjerkoli na igrišču, ne da bi dejansko poskušal igrati na žogo, z namenom zaustavitve ure za merjenje igralnega časa in/ali ure za omejitev napada ob koncu četrtine ali podaljška.
3. Nedovoljen kontakt od zadaj ali s strani nad igralcem, ki napreduje proti košu in med njim ter nasprotnikovim košem ni nobenega obrambnega igralca, pri čemer napredujoči igralec:
ima nadzor nad žogo,
poskuša pridobiti nadzor nad žogo ali
je tik pred tem, da prejme podajo.
Kazen: Taktična napaka šteje med napake moštva.
Igralcu, nad katerim je bila napaka storjena, se dodelijo prosti meti:
dva prosta meta, če igralec ni bil v fazi meta;
če je bil igralec v fazi meta in je zadetek dosežen, zadetek velja in sledi še 1 prosti met;
če je bil igralec v fazi meta in zadetek ni dosežen, se dodelita 2 ali 3 prosti meti.
Po prostih metih sledi vračanje žoge v igro s črte za vračanje žoge v igro na napadalni polovici igrišča moštva, nasproti zapisnikarske mize.
Taktične napake se ne upoštevajo pri izključitvi iz igre.
Groba napaka – 38. člen
Tudi groba napaka je nova vrsta napake, ki skupaj s taktično napako nadomešča nekdanjo nešportno napako.
Groba napaka predstavlja težjo obliko nedovoljenega kontakta. Groba napaka je nedovoljen kontakt igralca z nasprotnikom, ki krši duh športnosti in poštene igre ter po svoji naravi in/ali stopnji resnosti presega meje osebne ali taktične napake.
Merila za grobo napako so:
dejanje, ki ne predstavlja pravilne košarkarske igre proti nasprotniku, ne glede na to, ali ima nasprotnik žogo ali ne;
nepremišljeno, nasilno ali nevarno dejanje, ki povzroči ali bi lahko povzročilo poškodbo;
pretiran in močan kontakt pri poskusu igranja na žogo ali na nasprotnika.
Kazen: Groba napaka šteje med napake moštva.
Igralcu, nad katerim je bila napaka storjena, se dodelijo prosti meti:
dva prosta meta, če igralec ni bil v fazi meta;
če je bil igralec v fazi meta in je zadetek dosežen, zadetek velja in sledi še 1 prosti met;
če je bil igralec v fazi meta in zadetek ni dosežen, se dodelita 2 ali 3 prosti meti.
Po prostih metih sledi vračanje žoge v igro s črte za vračanje žoge v igro na napadalni polovici igrišča, nasproti zapisnikarske mize, oziroma sodniški met v sredinskem krogu na začetku prve četrtine, kadar se kazen izvaja pred začetkom tekme.
Groba napaka se upošteva pri izključitvi iz igre.
Igralec je izključen, če mu sta dosojeni:
dve grobi napaki,
dve tehnični napaki 1. kategorije ali
ena tehnična napaka 1. kategorije in ena groba napaka.
Sodniki morajo tako taktične kot grobe napake skozi celotno tekmo razlagati dosledno ter presojati izključno dejanje – ne reakcije igralca ali okoliščin, ki spremljajo situacijo.
