Ženski reprezentanci do 16 let je uspel veliki met. Na evropskem prvenstvu B divizije so osvojile prvo mesto in se ob tem plasirale v A divizijo te starostne kategorije, kjer nastopajo najmočnejše reprezentance na svetu. Že dan po velikem uspehu smo se pogovarjali s selektorjem Gašperjem Slugo, ki ni skrival ponosa nad svojimi varovankami. Slovenska reprezentanca je namreč skozi celotno prvenstvo nastopala suvereno in na uvodnih srečanjih povsem nadigrala reprezentance Islandije, Romunije ter Bosne in Hercegovine, nekoliko več težav jim je predstavljala edino le Črna Gora. V četrtfinalu so Slovenke ugnale Veliko Britanijo, v polfinalu Norveško, za končno slavje pa še reprezentanco Portugalske (71-56). Kljub naslovu pa Sluga ostaja trdo na tleh in poudarja, da je glavni cilj iz teh deklet narediti članske reprezentantke. V pogovoru smo se dotaknili tudi izzivov, ki jih bo prinesla divizij A, klubske košarke in napredka v ženski košarki.
Najprej čestitke ob uspehu. Kako ste z dekleti in sodelavci proslavili dosežen naslov evropskih prvakinj? Kakšni so strnjeni občutki po prespani noči?
Mislim, da takoj po tekmi… saj je bilo vidno veselje in zadovoljstvo, ampak imam občutek, da še nismo čisto dojeli kaj smo naredili za slovensko žensko košarko. Praktično nam je res uspel ta zgodovinski met, da je kadetska reprezentanca prvič osvojila zlato medaljo in se prebila med elito. Slavje med dekleti je bilo, mislim pa, da se bodo tiste prave vrednosti tega uspeha začele zavedati čez nekaj časa, ko malo prespijo vse skupaj, ko se vse misli strnejo. Mislim, da smo lahko vsi ponosni na punce in na celotno zgodbo, ki smo jo spisali tukaj v Sofiji.
Igralke so si skozi celoten turnir dokaj enakomerno porazdelile točkovni izkupiček. Je prav v ekipni povezanosti moč te ekipe? Kakšna je raven košarke na Evropskem prvenstvu v primerjavi s klubsko košarko?
Kar se tiče timskega duha v reprezentanci, je bil izjemno močan in se je čutil na vsakem koraku. Kljub poškodbi Sare Garić, en teden pred začetkom EP, smo se zavedali, da imamo še vedno dovolj širine, da imamo kvaliteto in, da lahko ekipe na prvenstvu premagamo. Širina na klopi in povezanost punc sta bili na koncu verjetno ena tistih ključno stvari, da smo bili tako uspešni. Ne vem, če ste opazili, tudi na finalni tekmi, so punce na klop dale zraven Sarin dres. Tudi Mojca kot kapetanka, ki je en teden pred začetkom prvenstva prevzela Sarino vlogo kapetanke, je z lepo gesto, s tem da je oblekla njen dres, pokazala kako močno so povezane in sigurno je to tudi veliko pripomoglo k vsem tem rezultatom. Kar pa se tiče nivoja, je največji preskok v tem, da moraš biti dejansko vsako tekmo maksimalno osredotočen in, da moraš v teh desetih dneh odigrati osem tekem ter v bistvu zelo hitro pozabiti tekmo, ki si jo že odigral in se že osredotočiti na novega tekmeca. To prvenstvo je specifično, ampak rekel bom, da so punce to kar dobro sprejele in, da večjih težav okoli tega nismo imeli. Vidimo pa, da se košarka igra že praktično v vsaki državi, da ima vsaka država kar nekaj kvalitetnih posameznic in, da smo dejansko morali biti maksimalno osredotočeni na vsako tekmo. Tudi proti ekipam, kjer je bila na koncu razlika malo višja si enostavno nismo smeli privoščiti, da bi šli ležerno v tekmo, tudi v štabu nismo pustili, da bi se nasprotnika kakorkoli podcenjevalo, saj se rezultati lahko hitro obrnejo. Že takoj smo dobili neko opozorilo na tekmi s Črno goro, ko nam v začetku ni najbolj steklo, ampak so potem punce s srčno borbeno igro obrnile rezultat. Je sigurno za vse punce to ena velika izkušnja, igra pa se nekoliko bolj fizična košarka, od države do države ima vsak svoj specifičen sistem igre, ki se mu je potrebno potem hitro prilagoditi in odreagirati pametno. Ne moreš z vsakim igrati isto.
Izpostavili ste Mojco Jelenc, ki je bila tudi MVP turnirja? S 197 cm ima v tej kategoriji velik potencial. Kakšni so koraki, ki jih mora mlada košarkarica s talentom narediti, da svojo igro še nadgradi in se čez nekaj let pridruži članskemu moštvu?
Najprej je zelo pomembno, da ne zaspijo na teh odmevnejših reprezentančnih rezultatih, ampak da so jim ti dobri rezultati vzpodbuda za nadaljnje delo. Pomembno je, da ne vlagajo samo v košarko, ampak tudi kar se tiče prehrane, preventive, fizične priprave in tako dalje. Da vlagajo vase. V slovenski klubski košarki se dobro dela, rezultati to kažejo in igralke morajo v bistvu poslušati, slediti trenerjem, slediti upravam v klubih in imeti končni cilj, da zaigrajo v članski reprezentanci. Sigurno so ti rezultati neka vzpodbuda, ampak na koncu si vsi želimo, da bi te punce zaigrale na največjih tekmovanjih v članski kategoriji. Ta generacija ima ogromno potenciala, tukaj ni samo Mojca, so tudi ostale in verjamem da lahko Slovenija iz te generacije dobi kar nekaj dobrih članskih igralk.
Pravite, da se v slovenski klubski košarki dela dobro. Bi ocenili, da imate dobro sodelovanje s klubi in trenerji reprezentančnih igralk?
Ta komunikacija je na primerni ravni, klubi podpirajo igralke, ki so večinoma pripravljene igrati za reprezentance, so izjeme, ampak načeloma je odnos in sodelovanje na čisto primerni ravni.
Napredovali ste v A divizijo. Kakšen bo preskok na naslednji nivo? Se vam zdi, da bo to velik šok z vidika kakovosti, hitrosti, itd.?
Sigurno bo nek kakovostni preskok, ampak mislim, da ga nujno potrebujemo, da so punce v stiku z najboljšimi evropskimi igralkami in reprezentancami. Verjamem pa, da imajo tisti pravi karakter, da bodo reagirale pravilno in, da bodo iz teh nastopov v A diviziji potegnile maksimum.
Trener moških kadetov Dejan Gašparin je v intervjuju za naš portal dejal, da rezultat v tej starostni skupini ni nujno glavno vodilo. Vi ste sedaj postali evropski prvaki B divizije, vendar ali je pri tej starosti morda še pomembnejše športnikovo osebnostno dozorevanje pri katerem rezultat ni vedno v ospredju?
Kot sem že prej omenil je najbolj pomemben ta razvoj in, da vse te nadarjene punce pripeljemo do članskega nivoja, da bodo igrale za člansko reprezentanco. Je pa normalno, da ob nekem dobre delu pridejo tudi takšni rezultati, kot je recimo letos uspelo nam. Moramo jih biti veseli, moramo se jih znati veseliti, ne sme pa biti samo to edino in primarno vodilo. Na koncu želimo imeti članske igralke in verjamem, da jih bo iz te generacije kar nekaj na visokem nivoju.
Če govoriva o ženski košarki na splošno. Se vam zdi, da je v samem razvoju in pa medijski pokritost storjen nek napredek?
Napredek je. Sigurno je članska reprezentanca z dvema zaporednima nastopoma na EP ogromno pripomogla k temu, tudi kar nekaj odmevnih rezultatov v zadnjih letih pri U18 in U20. Zagotovo pa si vsi, ki delamo v ženski košarki želimo še več tega. Mislim, da si to zaslužimo z delom in rezultati.
Kje še vidite prostor za napredek v ženski košarki pri nas? Morda v medijski pokritosti, infrastrukturi, navijaštvu?
Težko vprašanje. Mogoče se mi zdi, da se je na splošno malo razširil nek trend ne obiskovanja tekem. Oziroma, da manjka pripadnost navijačev do kluba. Če bi bile dvorane bolj polne, verjamem, da je to potem tudi bolj zanimivo za potencialne sponzorje in tako naprej. Mislim, da moramo začeti pri sebi, z dobrim delom za katerega mislim, da ga imamo, privabiti čim večje število gledalcev na tekme in verjamem, da se bo nato več pisalo, več dogajalo in, da bo še bolj zanimivo za vlagatelje.
Bi ob koncu še kaj dodali?
Ob tej priliki bi se rad zahvalil puncam in sodelavcem v štabu, ter vodilnim na KZS-ju za izkazano zaupanje.
Avtor: Timotej Prosenc
Foto: KZS/www.alesfever.com
