Čas za naš portal si je tokrat vzel tudi priznani agent Pero Dujmović, ki je lastnik agencije PEPI SPORT. Dujmović zastopa kar nekaj slovenskih košarkarjev in aktivno sodeluje tudi pri številnih prestopih oz. pogajanjih slovenskih klubov. Tisti malce starejši ljubitelji slovenske košarke se ga boste spomnili tudi iz starih časov takratne Union Olimpije, saj je v Tivoliju uspešno nastopal tudi v Evroligi.
Če začneva čisto na začetku. Kdaj ste vedeli, da želite po končani igralski karieri postati agent?
Že odkar sem bil igralec, sem v sebi imel željo, da postanem agent. Prihajam namreč iz družine, ki ima že tradicijo v poslovnih vodah. Po koncu igralske poti sem združil igralske izkušnje s poslovnimi ambicijami, in to se je spremenilo v službo, ki mi je všeč.
Se še spomnite prvega posla, pri katerem ste posredovali?
Seveda, že v mojih igralski časih mi je uspelo spraviti Anteja Mašića iz bosanske lige v takrat zelo močan Zlatorog. Ante je nato uspel narediti zelo solidno kariero, Zlatorog pa je dobil igralca, ki je bil med petimi najboljšimi tujci v ligi.
Kako pa izgleda vaš tipičen delovni dan med sezono in v »offseasonu«? Prepričan sem, da širša košarkarska javnost nima najboljše predstave, kaj vse zaobjema vaše delo.
Na žalost za mojo družino zame ne obstaja pravi »offseason«. Med poletjem poskušamo vsem našim igralcem, ki po koncu sezone postanejo prosti, poiskati klub, tako da je takrat najbolj stresno. Košarkarska tržnica je zelo specifična, tako da smo kljub vsemu s tem zaposleni skozi celotno leto. Ponavadi v jutranjih urah poskrbimo za evropski trg. Slišimo se s športnimi direktorji ekip, trenerji, našimi igralci, popoldne pa nato še komuniciramo z našimi partnerji iz ZDA. Zaradi časovne razlike pogosto posle sklepamo tudi ob urah, ko je večina ljudi že v globokem spancu. Poleg vsega tega naša agencija organizira tudi košarkarski kamp Croatia (več kot 250 udeležencev iz 50 držav) v Termah Tuhelj. Smo tudi glavni sponzor košarkarske šole PEPI SPORT Mostar, v katero je vključenih več kot 100 otrok, ki v BiH sodelujejo v državnih tekmovanjih. Tako da se vedno najde nekaj dela.
Zaradi narave vašega dela morate aktivno spremljati tudi mlade in talentirane košarkarje. Kako bi primerjali slovenski bazen s hrvaškim, srbskim in bosanskim?
Dejstvo je, da ima Slovenija najboljšega igralca v Evropi. Slovenija ima perfektno mešanico delovnih navad, ki so prisotne v vseh mlajših selekcijah in pa veliko »vpliva« družin, ki prihajajo iz drugih predelov nekdanje skupne države Jugoslavije. Iz teh je v majhni državi, kot je Slovenija, izšlo že veliko izjemnih talentov. Slaba stvar pa je, da veliko mladih igralcev prehitro odide v tujino. Mislim, da to res ni dobro za njihov razvoj.
Kar nekaj vaših igralcev igra v obeh ABA tekmovanjih. Mislite, da se glede na trenutno situacijo ligi letos lahko odigrata normalno?
Mislim, da noben, še posebej pa ABA liga, ne more biti pripravljena, da prilagodi protokol vsem zahtevam, ki se zaenkrat omenjajo. Vse skupaj bo za klube veliko predrago in zato morajo poiskati rešitev, ki bo ustrezala medijem, klubom in tudi pravilom lige. Ker govorimo o ABA ligi, ki se pretežno odvija na območju Balkana, se lahko kaj hitro veliko dogovorov znajde pod vprašajem.
Po vaših izkušnjah, kako zelo se je to poletje spremenila tržnica?
Rekel bi, da je tržnica drugačna, kot je bila v preteklosti. Od kar delujem v agentskem poslu, se prvič dogaja, da igralcem predlagam, naj vzamejo prvo ponudbo, ki jim je všeč. Ne zato, ker ne bi verjel, da ne bo prišlo še več ponudb, ampak ker obstaja toliko tveganj. Ne ve se, ali bo odigrana liga, ali bomo po podpisu dogovora uspeli igralca spraviti v državo… Morali smo že prekiniti nekaj pogodb, saj igralci niso imeli dovoljenega vstopa v državo z njihovimi potnimi listi. Mislim, da bo športna industrija najbolj prizadeta zaradi izbruha korona virusa.
So bile to poletje v pogodbe vključene kakšne posebne klavzule, glede na to, kako se je končala lanska sezona?
To pomlad so bile težave pri prekinitvah vseh pogodb, zato so bile v vse nove dogovore vključene COVID klavzule.
V vaših igralskih časih ste v Evroligi nastopali tudi za Olimpijo, nekaj let kasneje pa ste se pridružili še zagrebški Cedeviti. Kako gledate na ta nov, skupen projekt vaših dveh klubov v Ljubljani?
Kot prvo bi rad povedal, da sta bili to eni izmed mojih najljubših ekip, za katere sem igral. Ko sem bil v Olimpiji, smo bili seveda zelo uspešni. V Evroligi smo premagovali velikane kot so Barcelona, Pao, Efes, Macabbi… Vse to se je dogajalo v nabito polnem Tivoliju. In ta občutek, ko veš, da prihaja celotna Ljubljana na tvojo tekmo, takrat je bilo ustvarjenih nekaj mojih najlepših spominov. Vedno ko pridem v Ljubljano, imam v mislih te prizore in te občutke.
Bil pa sem tudi eden izmed prvih igralcev, ki je prepoznal Cedevito in projekt Emila Tedeschija kot nekaj, kar je vredno podpreti. Zanjo sem igral tudi čisto na začetku njene poti. Žal mi je, da je Cedevita zapustila Zagreb, saj mislim, da so tam imeli še veliko nedokončanih zadev. Toda zdaj so se združili z Olimpijo v eno izmed največjih ekip na našem območju in skupaj lahko dosežejo veliko zastavljenih ciljev. Vesel bi bil, če bi jim uspelo.
