INTERVJU Matic Vidic: “Sam sem prepričan, da lahko košarka 3×3 in 5:5 »živita« v sožitju”

Za nami sta že dva kvalifikacijska turnirja državnega prvenstva v košarki 3×3. Po prvem turnirju, ki je potekal v ljubljanski Športni dvorani Baza smo opravili pogovor z Maticem Vidicem, ki je vodja košarke 3×3 v Sloveniji in tudi selektor slovenskih reprezentanc. Z nami je delil izzive z organizacijo turnirjev po pandemiji koronavirusa, svoje misli o slovenski košarkarski reprezentanci, razvoju košarke 3×3…


Prvi kvalifikacijski turnir državnega prvenstva v košarki 3×3 je že za nami. Kako je potekala organizacija v teh specifičnih razmerah?

Prvi kvalifikacijski turnir je potekal v Športni dvorani Baza v Ljubljani, ki je že drugo leto zapored na nek način »dom« košarke 3×3 od septembra pa tja do konca maja, zato v logističnem pogledu večjih težav ni bilo. Vsekakor pa so bili izzivi, povezani z izvedbo tekmovanja, kar veliki pred samim dogodkom, za katerega smo se dokončno odločili praktično v istem tednu (ponedeljek), kot smo ga potem izvedli. Celotna situacija v športu je bila zaradi Covid-19 precej nejasna že od marca naprej, zato tudi sami nismo vedeli, kako bo. Načrtovano je bilo, da bi začeli sicer že ob koncu maja, a so nas omejitve privedle do tega, da smo začeli malo kasneje. Velika večina igralcev in sodnikov pa je pravzaprav že kar nestrpno čakala na začetek sezone.

Ali drži, da ste imeli zaradi pandemije koronavirusa težave s pridobivanjem lokacije za izvedbo turnirja?

Da, drži. Celotna situacija v državi je bila v tistem času precej nejasna glede prireditev in izdaje dovoljenj, zato smo se na koncu odločili za zaprt prostor, kjer smo lahko dogodek izvedli. Zavedamo se, da je košarka 3×3 v prvi vrsti šport zunanjih igrišč, ampak v tej situaciji smo ocenili, da je najpomembneje, da se DP začne odvijati.

Ste na prvem turnirju v Športni dvorani Baza kaj govorili s košarkarji? Kakšna je bila njihova pripravljenost glede na daljšo odsotnost s košarkarskih igrišč?

Seveda smo se ogromno pogovarjali. Veliko je bilo debat in pogovorov tudi že med mirovanjem tekmovanj od marca pa do konca maja, vsi skupaj smo komaj čakali na začetek vsega skupaj. Vsem je seveda manjkalo igranje košarke ter druženje. Pripravljenost pa je bila zelo različna. Mnogi so se zbrali praktično tik pred turnirjem, nekatere izmed ekip so celo odigrale kakšen turnir, prav tako pa so bile razlike na individualnem nivoju, saj vsi niso imeli enakih možnosti za trening. Generalno lahko rečem, da se je bila na igriščih opazna daljša odsotnost treningov.

Kako ocenjujete letošnjo konkurenco v primerjavi z lansko?

Težko je reči po enem turnirju. Veseli me, da smo imeli po 5 letih na članskem nivoju spet 16 ekip, od tega je nekaj mlajših, ki so pred letom ali dvema zaključile s kategorijo U23. Prav tako je vzpodbuden podatek pri fantih U14 in U17, kjer se, sploh pri mlajših, spet dviguje število ekip. Zanimivo pa je, da se število ženskih ekip ne dviguje oz. ostaja že več let na enaki številki, kljub temu, da je bila letos prekinitev sezone kar dolga.

V Sloveniji se je v zadnjem času kot najbolj dominantna ekipa v košarki 3×3 izpostavil Piran, ki dosega lepe rezultate tudi na mednarodnih turnirjih. Menite, da bodo ostala slovenska moštva sledila zgledu Pirana?

Piran je, poleg Ljubljane in Kranja, eden izmed stebrov svetovne košarke 3×3. Žal sta imela Ljubljana in Kranj lansko leto precej ponesrečeno sezono, ne gre pa bežati od dejstva, da so vse naše ekipe precej stare. Upam, da bo uspela Ljubljana Center doseči vsaj približno enak nivo kot prej omenjene ekipe, je pa res, da je košarka 3×3 do pandemije na svetu dosegala res izjemno hiter razvoj, kar pomeni veliko in ostro konkurenco.

Ali je v planu ustanovitev še več slovenskih 3×3 klubov?

To je v prvi vrsti stvar klubov oz. ekip samih. Interes obstaja, imam pa občutek, da pri mnogih klubih in, konec koncev, tudi košarkarskih delavcih obstaja strah pred košarko 3×3, češ, da bi jim le-ta uničila košarko 5:5. Sam sem prepričan, da lahko košarka 3×3 in 5:5 »živita« v sožitju in se odlično dopolnjujeta, potreben je le majhen premik v razmišljanju. Dokler bo 3×3 konkurenca 5:5, bo ta zadeva težko izvedljiva.

Košarka 3×3 se je pod Fibinim okriljem začela razvijati šele v zadnjem letu. Ali se mladi košarkarji zavestno odločijo za treniranje košarke 3×3, ali najprej pričnejo z igranjem standardne košarke in se potem premestijo v ta šport?

Vsi mladi košarkarji najprej sanjajo, da bodo postali novi Dončići, LeBroni, Hardni in podobni junaki. Do tega trenutka še nisem srečal mladega igralca, ki bi si želel najprej postati 3×3 košarkar. Torej, tja do 18. ali 20. leta vsi trenirajo košarko 5:5, s katero si 3×3 deli osnove, ob tem pa spoznavajo osnove in tekmovanja košarke 3×3, ki je, to moram poudariti, precej drugačna od košarke 5:5 v smislu taktičnega razmišljanja. Ob tem velja omeniti, da je na tekmah v košarki 3×3 uradno prepovedan t.i.  »In-game coaching«, kar pomeni, da trener med samo tekmo nima neposrednega kontakta z igralci oz. je le-ta prepovedan. Sama igra 3×3 je izjemno hitra, izgubljanje koncentracije med tekmo ponavadi pripelje do slabih rešitev in zaključkov.

Košarka 3×3 se je začela razvijati še hitreje leta 2017, ko je bila sprejeta v redni program OI. V letu 2019 pa se je število mednarodnih tekmovanj dvignilo za približno 40%

Ste tudi selektor slovenske moške reprezentance, ki se lahko pohvali že tudi s kar nekaj medaljami na velikih tekmovanjih. Katero štejete za največji uspeh?

Ja, medalj je bilo kar nekaj, in to na vseh nivojih. Po mojem štetju smo od leta 2014 med člani na največjih tekmovanjih pobrali 7 medalj, pri mlajših pa 4. Če bi moral izbrati največji uspeh med člani, je to nedvomno naslov EP leta 2016 v Bukarešti. Pri mladincih sta mi pri srcu bronasti medalji z MOI 2018 in SP 2017, pri mlajših članih pa bron s Sredozemskih iger 2018.

Slovenska reprezentanca 3×3 se bo med 26. in 30. majem drugo leto merila tudi za nastop na OI v Tokiu. V skupini C, kjer bo igrala Slovenija so Francija, Katar, Filipini in Dominikanska republika. Kakšne so možnosti Slovenije v tej skupini?

Precej težko je sedaj govoriti o možnostih, saj niti ne vem, v kakšnem stanju so druge ekipe. Potrebno bo počakati na odprtje mednarodnih tekmovanj. Lahko rečem le to, da so me fantje kar prijetno presenetili na prvem kvalifikacijskem turnirju DP. A o vsem ostalem je še prezgodaj govoriti.

Kako sicer vidite popularizacijo Košarke 3×3 v Sloveniji?

Košarka 3×3 je v Sloveniji izjemno popularna. Imamo veliko turnirjev, ogromno ljudi igra na zunanjih igriščih, ki so v zadnjem času spet oživela. Seveda pa je še ogromno prostora za napredek, še posebej v povezovanju vsega skupaj.

Menite, da pridobiva na prepoznavnosti, ali bi lahko mediji košarki 3×3 ponudili še več prostora?

Košarka 3×3 je izjemno zanimiv šport, saj so tekme hitre, kratke, nepredvidljive. V primeru dveh neenakih ekip se tekma hitro konča in sledi že nova. Velika večina ljudi, ki ta šport vidi prvič, pravi, da jim je zanimiv ter, da bi pogledali še kakšno tekmo. Seveda je ob hitrem razvoju panoge še vedno veliko prostora za napredek. Kar se pa medijev tiče, je pa tako: če si dober in zanimiv, te bodo opazili. Vsekakor pa menim, da bi lahko dobili še več prostora, čeprav moram biti pošten in povedati, da se je stvar v zadnjih letih drastično izboljšala.

 

Avtor: Timotej Prosenc

Foto: Matic Vidic/Osebni arhiv

Sorodne objave