Sportal je objavil izredno zanimiv sobotni intervju z Arielom McDonaldom, ki je v devetdesetih letih navduševal v dresu Olimpije, kasneje pa kot naturalizirani košarkar oblekel tudi dres slovenske reprezentance. Američan sedaj biva v Minnesoti, vendar je Slovenija še kako v njegovih mislih. Novinarju Sportala je zaupal, da bi celo rad, da za slovensko reprezentanco zaigra njegov 15-letni sin.
48-letni McDonald je v intervjuju obujal spomine na svojo evropsko kariero in predvsem na čas preživet pri Olimpiji. Še vedno je mnenja, da je Olimpija leta 1997 zamudila priložnost, da naskoči sam vrh Evrolige. Prav tako je izpostavil svoje navdušenje nad Luko Dončićem, za kogar navija tudi njegov sin. Poudariti pa gre tudi še dve zanimivi informaciji iz pogovora. McDonald je namreč svoje usluge in usluge svojega sina ponudil Sloveniji. “Ko se je Luka začel vzpenjati in je moj sin postal pozoren nanj, sva se pogovarjala o tem in prišla na zanimivo idejo. Zakaj ne bi tudi moj sin Bayley Arriel, ki ima potni list vaše države, zaigral za slovensko reprezentanco? Ni ostalo le pri ideji. Poklical sem nekdanjega soigralca Marka Milića, ki je vpet v delo pri Košarkarski zvezi Slovenije, in ga povprašal, kakšno je stanje v mlajših reprezentančnih kategorijah. Prav to poletje sem načrtoval vnovičen obisk Ljubljane, kjer bi se lahko Bayley, ki igra na položaju organizatorja igre, predstavil trenerjem mlajših reprezentančnih selekcij. Zdaj nama je koronavirus prekrižal načrte. Toda te misli zanesljivo še nisva opustila,” je povedal McDonald, ki pa bi rad Sloveniji in Olimpiji ponudil tudi svoje košarkarsko znanje.
“Prav zaradi tega tistih sezon v dresu Olimpije nisem pozabil. Še več, leta mirno sedim in čakam, da bi se kdo v klubu spomnil name, vzel telefon in mi dejal: “Arriel, želimo, da si del našega sistema.” Kolikor vem, sta se na ta način v Olimpijo vrnila tako Jure Zdovc kot Sani Bečirović. Resnično, sanjam o tem. Če bi mi danes nekdo ponudil mesto v klubu ali slovenski reprezentanci, bi brez omahovanja pripotoval. Sem trener. To je moje življenje. Če se bo le to še kdaj povezalo s Slovenijo, bom presrečen. To bi bil tudi moj način zahvale za podporo in vračanje hvaležnosti vaši državi. Z veseljem bi košarkarsko strast delil z novimi rodovi. Slovenija mi je dala državljanstvo. Čutim, da sem državi nekaj dolžan,” je z zanimivim razmišljanjem postregel McDonald in povprašal tudi o sedanjem stanju v slovenski reprezentanci. Ko je izvedel, da je med kandidati za selektorja tudi Dimitrios Itoudis je odvrnil: “Res? Lepo. Poklical ga bom in mu dejal, da sem pripravljen sodelovati kot njegov pomočnik. Naj še enkrat poudarim, kako zelo sem hvaležen Sloveniji za vse, kar mi je dala. Ko so se odgovorni odločali o tem, ali bom dobil državljanstvo in nato zaigral za reprezentanco, bi zlahka dejali: “Eh, saj je Američan!” Toda odprli so mi vrata. Za vse to se ne morem zahvaliti posamezniku, temveč celotni državi.”
Foto: Prep Hoops
