Pred uvodnim obračunom Cedevite Olimpije v EuroCupu smo opravili pogovor z najmlajšim članom letošnje zasedbe, Petrom Vujačićem.
Za izredno nadarjenega 19-letnega, 196 cm visokega branilca, ki je športno pot pričel v rodnem Mariboru, bo to druga sezona v dresu zmajev, predtem pa je na prvoligaških parketih že uspešno branil barve Rogaške in Šenčurja.
Po prihodu novega sponzorja in nastanku kluba Cedevita Olimpija so letos pričakovanja javnosti zelo visoka. Lahko morda razkrijete kakšni so moštveni cilji za prihajajočo sezono?
Gre za novo ekipo ki počasi dobiva svojo obliko. Cilji so vsekakor visoki, kot je to za uspešno sezono tudi potrebno. V ABA ligi je to final four, v EuroCupu uvrstitev med 16 ter v Sloveniji postati državni in pokalni prvak.
Kakšni pa so vaši individualni cilji?
Delati in napredovati v vseh elementih igre. Še posebej se pri tem učiti od drugih, izkušenejših igralcev.
Lanska sezona je bila za vas precej turbulentna, sredi sezone je Jure Zdovc zamenjal Sašo Nikitovića, nekaj tekem v državnem prvenstvu je vodil Žiga Mravljak, odšli ste na posojo v Šenčur, zdaj pa moštvo vodi Slaven Rimac. Kako na mladega igralca vplivajo tako pogoste spremembe sistema igre in dela na treningu?
Lanska sezona je bila res zelo specifična, menjalo se je veliko trenerjev, vsak pa je imel svoj način igre. Osebno sem se poskusil od vsakega čimveč naučiti, mislim da sem v tem pogledu tudi ogromno napredoval.
Vaš polbrat Saša Vujačić je eden bolj znanih slovenskih košarkarjev, tudi dvakratni prvak lige NBA. Kako je ta sorodstvena povezava vplivala na dosedanjo košarkarsko kariero?
Sam se ne obremenjujem preveč s priimkom, menim, da sva si tudi precej različna… Želim si ustvariti svojo kariero in iti po svoji poti, seveda pa bi bil ponosen, če bi imel podobno kariero, kot jo je imel Saša, osvojiti dva prstana ni mala stvar.
Tudi vaša sestra Sara odlično igra za Maryland v ameriški univerzitetni ligi NCAA. Ste vi v preteklosti razmišljali, da bi ubrali takšno pot?
Zelo sem ponosen nanjo, kako se trudi, da ji sočasno uspevata šola in košarka, sva tudi vsakodnevno v stiku. Sam nikoli nisem razmišljal o tej poti, tudi ko sem pogovarjam s Saro in ostalimi igralci, ki so bili tam, čutim da to ni zame, bolj me pritegneta evropski stil igre in način življenja.
Letos ste zaključili tudi gimnazijsko šolanje. Ste se kljub profesionalnemu igranju košarke vpisali na kakšen študij?
Odločil sem se za leto pavziranja, saj je usklajevanje šole in košarke izredno naporno, seveda pa se v prihodnosti želim vpisati in opraviti kakšno fakulteto.
Za konec še to. Če bi lahko izbrali tri sposobnosti trenutnih košarkarjev, s čim bi nadgradili svojo igro?
Pregled igre od Teodosića, met Klaya Thompsona in eksplozivnost Westbrooka.
Foto: Cedevita Olimpija/www.cedevita.olimpija.com
