Olimpijske igre Tokio 2020 se bodo, iz vsem poznanih razlogov, začele 23. julija letošnjega leta. Z enoletnim zamikom pričetka se je večini športnikov povsem porušila periodizacija trenažnega procesa, saj olimpijski cikel in s tem načrtno stopnjevanje forme skozi treninge in tekmovanja navadno traja štiri leta. Z zamikom enega leta ter nekaterimi omejitvami, ki so v tem obdobju otežili tekmovanja na najvišjem nivoju, velikokrat pa tudi proces treniranja samega, se lahko športnikom njihova pripravljenost poslabša. Čeprav bi se morda ob normalni izvedbi olimpijskih iger borili za odličja, lahko nekateri posamezniki ali športne ekipe zaradi padca forme ostanejo celo brez uvrstitve na olimpijadi, ki mnogo športnikom predstavlja vrhunec kariere. Slednje velja že od samega začetka olimpijskih iger, ki so se v primerjavi z današnjimi igrami precej razlikovale. Ali so se res?
Štiriletni olimpijski cikli med posamičnimi igrami in nekatere različice športnih panog sicer izvirajo že iz časa antičnih olimpijskih iger. Takrat so igre navadno trajale samo pet dni, vendar so tekmovalci, podobno kot danes, veliko pozornosti namenjali treningu. Trenažni proces je takrat potekal okoli deset mesecev, še dodaten mesec pred pričetkom tekmovanja pa so morali na prizorišču iger trenirati pod nadzorom sodnikov. V tem obdobju je veljalo splošno premirje in obdobje miru, da so tekmovalci lahko varno pripotovali ter se borili za zmago na najprestižnejšem tekmovanju.
Zmagovalci antičnih olimpijskih iger so bili izjemno cenjeni in tako deležni davčne olajšave, brezplačnega prehranjevanja v mestni hiši, vedno večjih denarnih nagrad in opravičeni dela, saj so bili s strani domačega mesta preskrbljeni za vse življenje. Za razliko od danes, drugo in tretje mesto v takratnem času nista pomenila nič in ju niso niti zapisovali. Na podoben način lahko opišemo dogajanje na današnjih olimpijskih igrah, kjer sta srebrna in bronasta medalja sicer veliko bolj spoštovani kot v antičnih časih, vse druge – sicer vrhunske – uvrstitve pa ljudje in mediji spregledamo, hitro pozabimo ter predvsem premalo cenimo.
Drastičnih sprememb pri olimpijskem dogajanju so bili deležni tudi gledalci. Na takratnih olimpijskih igrah so v nasprotju z današnjim časom, ko obisk in ogled določenega športa oz. otvoritve iger predstavlja sproščen in vesel dogodek, takrat prevladovale predvsem neprijetne izkušnje. Že dejstvo, da so obiskovalci iz Aten do prizorišča iger morali prepešačiti več kot 300 kilometrov, priča o velikih telesnih naporih, zaradi slabe higiene in komunalne ureditve pa je vzdušje na prizoriščih večkrat zasenčil smrad. Vsekakor navedeno samo potrjuje pomembnost in veličino olimpijade in povezavo z današnjim časom, kako močno so si ljudje iger želeli videti.
Olimpijske igre v Tokiu 2021 nam lahko, podobno kot antične olimpijske igre, v težkih časih, ki jih preživljamo, predstavljajo po eni strani obdobje miru, saj lahko zaradi spremljanja (četudi zgolj z domačega naslanjača) pestrega in zanimivega športnega dogajanja odklopimo misli od vsakdanjih težav in po drugi strani obdobje zmagoslavja, da se lahko izvede ogromna športna prireditev, ki po vsem svetu združuje ljudi in nam ob dobrih rezultatih športnih favoritov prinaša srečo in zadovoljstvo.
