Liga NBA naj bi ob svoji 75. obletnici v sezoni 2021-22 odredila odmevne spremembe, ki bi vplivale tako na njen urnik, kot na končni format končnice. Reforma bi s seboj prinesla manj tekem rednega dela, dodaten turnir sredi sezone, dodatne tekme za mesta, ki vodijo v končnico in posebna razvrstitev zadnjih štirih finalistov.
S tovrstnimi idejami se liga NBA spogleduje že nekaj sezon, sploh odkar je na vodilni stolček pred šestimi leti sedel njen direktor Adam Silver.
V času kjer televizijska gledanost tekem pada (čeprav je prisotnost na samem dogodku za odtenek večja), kjer socialna omrežja predstavljajo alternativo druženju pred televizijo in kjer so med-sezonski dogodki, kot je ‘NBA Draft’ bolj zanimivi kot košarkarski obračun, je najmočnejši ligi na svetu vse bolj privlačna ideja, da poživijo redni del sezone, ki se nemalokrat tretira kot ‘potrebno zlo’, preden vstopimo v zanimivejšo končnico. Ironično pa tudi njo čakajo drastične spremembe.
Na splošno ligo zanimajo predvsem ideje s katerimi bi med rednim delom podžgali tekmovalnost ekip in njenih oboževalcev. Vsi omenjeni predlogi naj bi se razkrili že aprila na zasedanju NBA guvernerjev (katerega predsednik je Adam Silver), na katerem bodo reforme sprejete ob dveh tretjinah 30-tih možnih glasov.
Za boljšo predstavo posebej secirajmo vsako idejo/spremembo in kaj ta predstavlja za ligo NBA.
78 tekem rednega dela
Letošnja sezona se bo zagotovo še odvila po starem principu, kjer sleherno NBA moštvo odigra 82 tekem. Vodstvo lige se zaveda, da zgolj štiri neodigrana srečanja nimajo drastičnega vpliva na aspekte kot so nujna minutaža za formo košarkarjev ali reduciranje povratnih srečanj med dvema določenima ekipama. Še najbolje ta sprememba služi ideji o med-sezonskemu turnirju, ki bi zaradi manj odigranih tekem preko celotne lige našel svoj prostor.
Po drugi strani bi ekipe, ki bi na danem turnirju izpadle pred četrt finalom, imele decembra dodaten prosti čas. Ta bi se tako dodal še k tistemu tedenskemu oddihu, ki ga NBA doživlja med All-Star vikendom.
Krajšanje rednega dela je en večjih trnov v peti puristov, ki prisegajo na 82 tekem in želijo klasičen izid zmag in porazov ohraniti nedotaknjen. Vzamemo lahko tudi primer talentiranega košarkarja kot je Luka Dončić, ki po novem scenariju morda niti nebi imel priložnosti izenačiti legendarnih dosežkov svojih predhodnikov in idolov. Če Luka odigra še 18 sezon, ki jih pomnožimo s štirimi – letno ‘ne-odigranimi’ – tekmami, bo Slovenec do konca kariere prikrajšan za 72 tekem oz. skoraj celotno sezono. Sezono v kateri bi morda Lebrona Jamesa prehitel še po številu doseženih točk v karieri.
Toda to so številke za popestritev prostega časa. Skrajšanje rednega dela sezone lige NBA naj bi navsezadnje bila ena lažje sprejetih sprememb, brez velikih posledic za prihodnost tekmovanja.
Med-sezonski turnir
Adam Sliver, ki je znan po odprtosti do sprememb, se je z idejo o med-sezonskim turnirjem igral že leta 2014. Kot novopečenemu direktorju lige je bil vzgled evropski nogomet, kjer so razne pokalne tekme izvrstno sprejete s strani klubskih oboževalcev.
Z osamljenim fokusom na osvajanje šampionskega prstana so ekipe NBA, ki so kljub močni sezoni ostale praznih rok, bile ob koncu še vedno ožigosane z neuspehom. »Malo stvari je, ki jih lahko osvojiš v ligi NBA,« je leta 2014 na eni izmed konferenc izjavil Silver. Med-sezonski turnir bi moštvom dal možnost, da v sezoni poleg naslova osvojijo še nekaj pomenljivega.
Turnir naj bi potekal po principu divizij, v katere bi se ekipe razvrstile glede na svoj trenutni položaj na lestvici. Prve tri ekipe svoje divizije bi napredovale v četrtfinale, s katerim bi se sredi decembra v Las Vegasu pričeli odločilni boji. Nagrada za franšizo, ki turnir osvoji je pričakovano denarna, govori pa se tudi o boljšem položaju zmagovite ekipe na igralski tržnici in poletnem naboru.
Dodatne tekme za končnico
Ideja izvira iz Ameriške Univerzitetne Lige in se osredotoča predvsem na ekipe, ki so ob koncu rednega dela v svoji konferenci razvrščene od sedmega do desetega mesta (spomnimo, da v končnico potuje prvih osem ekip vsake konference).
- Sedmo mesto bi igralo z osmim mestom in zmagovalec osvoji sedmo mesto.
- Zmagovalec med devetim in desetim mestom bi moral premagati še poraženca bitke za sedmo mesto in tako osvojil končno osmo mesto, ki pelje v končnico.
Na kratko, ekipi na sedmem in osmem mestu bi za končnico potrebovali še eno zmago, ekipi na desetem in devetem mestu pa bi za napredovanje potrebovali še dve.
Ta ideja ima velik potencial, da v dirko za končnico potegne tudi moštva, ki pred iztekom sezone zasedajo nehvaležna 11., 12., ali 13. mesta. V lanski sezoni bi po tem principu Sacramento Kings in Los Angeles Lakers, ki so zasedali 9. in 10 mesto na Zahodu, še vedno imeli lepo priložnost, da se uvrstijo v končnico, medtem ko bi Minessota na enajstem mestu do samega finiša rednega dela imela močno motivacijo po zmagi.
Dodatna razvrstitev zaključne četverice (final four)
Na točki, ko bi dve ekipi iz vsake konference v končnici prišle do konferenčnega finala, bi jih liga razvrstila po mestih 1-4, glede na njihovo število zmag v rednem delu sezone. Polfinale lige NBA tako ne bi bilo več ‘konferenčno finale’ ampak zgolj navadno polfinale, v katerem bi se nasprotnik srečal glede na svoj pred-uspeh in ne glede na svojo konferenco. Velikokrat se je zgodilo, da je bilo konferenčno finale bolj zanimivo, kot pa finale samo, v katerem bi se po novem lahko srečali ekipi iz iste konference.
Tovrstna sprememba bi povečala možnosti, da se v finalu najmočnejše lige na svetu srečata dva najmočnejša nasprotnika. Najbolj nedaven primer, kjer bi dana taktika izstopala, je finale Zahoda 2018. V njem so po epskem obračunu s Houstonom (65 zmag v rednem delu) slavili Golden State (58 zmag), ki so kasneje v velikem finalu s 4:0 pometli s Clevelandom (50 zmag).
Če bi takrat že bil implementiran nov format zaključne četverice bi prvo mesto zasedel Houstoun, drugo Golden State, tretje Boston (55 zmag) ter četrto Cleveland. Sledila bi obračuna Houston-Cleveland in Golden State-Boston. Najboljši moštvi bi se tako, ne glede na konferenco uvrstili v veliki finale, kjer bi ob zmagi takratnih favoritov boj za šampionski prstan v njem dejansko bili Bojevniki in Rakete.
Vse omenjene spremembe imajo svoje prednosti in določene slabosti. Težko je napovedati, katere se bodo uresničile, z gotovostjo pa lahko trdimo, da bo liga NBA kmalu ugledala temeljite spremembe.
Photo: ClutchPoints
