Tokrat smo se pogovarjali z Miho Fonom, ki je bil v prejšnji sezoni eden izmed nosilcev igre Rogaške.
Kaj vas je prepričalo, da ste se pred letošnjo sezono vrnili v Rogaško?
Po turbolentni sezoni pri Heliosu sem se po dogovoru s trenerjem Novakovićem dogovoril za pvoratek. Rogaška je po slabi sezoni želela sestaviti konkurenčno ekipo.
V letošnji sezoni ste bili skoraj do konca v igri za končnico lige ABA 2, napredovanje pa je odneslo predvsem nekaj zaporednih porazov v zadnjih tednih. Je zaradi tega prisotnega kaj razočaranja in ali je bil to tudi eden izmed ciljev pred sezono?
Prisotnega je bilo nekaj razočaranja, saj smo se vsi nadejali, da bomo osvojili 4. mesto.
Letos bo že 16 let, odkar ste kot eden glavnih nosilcev igre na Češkem postali evropski prvak do 20 let. Kako se spominjate tega prvenstva?
Tega prvenstva se seveda spomnim zelo dobro. To je bila ekipa posameznikov, ki je na prvo mesto dala pomen ekipe. Bili smo prava klapa, ki je dihala kot eno.
Že takrat je bil seveda zelo dominanten Erazem Lorbek, v ekipi pa je bil tudi dve leti mlajši Goran Dragić. Goran je sicer znan kot zelo delaven košarkar, ki je napredoval iz sezone v sezono. Pa vendar, bi rekli, da se je že takrat videlo, da lahko doseže takšno izjemno kariero?
Goran se nam je takrat pridružil kot mlad, nadarjen igralec. Seveda se je poznalo, da je mlajši od vseh, a že takrat sta se videla njegov talent in predrznost.
Ste že v letih, ko večina košarkarjev zaključi kariere, vam pa se na terenu to nikakor ne pozna. Kaj bi rekli, da je ključ do vaše dolge kariere?
Ključ do dolge kariere je dobra telesna priprava, za katero že skozi vsa ta leta skrbim sam, tudi v času ko ni sezone. Posledično tudi nimam težav s poškodbami.
V ligi NBA za neverjetnega velja Vince Carter, ki bo šele pri 43 letih zaključil kariero. Bi tudi vi vztrajali tako dolgo, če bi dopuščalo zdravje?
Imam to srečo, da lahko igram košarko, dokler bom imel željo. Ne znam pa povedati, do kdaj bo to.
Foto: Gašper Papež/Helios Suns
