Slovenski reprezentant Luka Rupnik se je lansko poletje iz predmestja Madrida preselil v belgijski Antwerp. 26-letni Idrijčan si je pri Giantsih hitro priboril glavno dirigentsko paličico, tudi v letošnji sezoni pa je kar nekajkrat navdušil z atraktivnimi potezami. V Belgiji so s košarkarskimi tekmovanji že predčasno zaključili, Rupnik pa je sezono sklenil z nedavno osvojenim pokalnim naslovom in nazivom najkoristnejšega igralca finala, obenem pa je bil tudi drugi najboljši podajalec v državnem prvenstvu.
Minilo je že več kot 10 let, odkar ste sredi kultnega Madison Square Gardna postali MVP Jordan Brand Classica. Kako se današnji Luka razlikuje od takratnega mladeniča?
Po mojem kakšnih 10kg več (smeh)… Ne, odrastel sem, za sabo imam že 9 let profesionalne kariere, le strast za košarko ostaja ista.
Po koncu igranja za Olimpijo ste se odločili po minute oditi k Llleidi. Predstavljajo tisti vmesni meseci za vas najtežje obdobje v karieri? Vendarle ste se odločili za majhen korak nazaj in odhod v drugo špansko ligo.
Na to obdobje v življenju sem najbolj ponosen. Bila je nekakšna prelomnica v moji karieri, imam lep spomin na tista dva meseca v Lleidi. Dobro sem izkoristil situacijo in od takrat že štiri leta igram bodisi EuroCup ali pa Champions league.
Lansko poletje ste se nato odločili za prestop v Belgijo. Kakšno pa je življenje v Antwerpu? Ste potrebovali precej časa, da ste se navadili?
Veliko je dežja, to me je po treh letih Madrida in sončnega vremena najbolj dušilo. Drugače pa mi je mesto zelo všeč, je malo starejše, predvsem center pa je res mističen in vreden ogleda.
Poleti se vas je vse do prihoda Boatrighta povezovalo s povratkom v Stožice. So tudi v resnici potekali resni pogovori?
Bili smo blizu dogovora. Večkrat smo se dobili s Sanijem (Bečirovič, op.a.), vse je bilo korektno. Na koncu so se odločili za Boatrighta, to je šport.
V Sloveniji še vedno prevladuje prepričanje, da je belgijska liga nekvalitetna, čeprav rezultati in nivo igre kažeta drugačno sliko. Kako bi jo primerjali s slovensko?
Na žalost moram reči, da je za moje pojme belgijska liga kvalitetnejša. Razlogov je več: več gledalcev, finančni vložki, medijska pokritost. Top 5 ekip igra Champions League ali pa EuroCup. Dvorane so polne, na primer finale pokala se je igralo v Bruslju pred 6800 ljudmi. Zelo dobro je vse pokrito tudi s TV prenosi.
Kaj pa nasploh belgijska košarka, se vam zdi, da je postavljen dober sistem za razvijanje mladih igralev? Članska reprezentanca je nazadnje dobesedno povozila Litvance, pri Oostendeju npr. igra Amar Sylla, ki mu napovedujejo top 15 izbor na NBA naboru.
Belgijska košarka me je zelo presenetila. Sam sem bil pred prihodom v stiku s Samom Van Rossom in dejal mi je, naj se pripravim na fizično košarko. Vsi Belgijci igrajo zelo fizično, so dobro pripravljeni, dodatno pa jih že dlje časa pozna trener Dario Gjergja, zato rezultati reprezentance niso presenečenje. Dobro delajo tudi z mladimi, mislim, da v vsakem klubu najdeš kakšnega 20-letnika, ki se bori za minute.
Ob koncu ste osvojili pokalni naslov, obenem pa postali še MVP finala. Bi lahko rekli, da ste zaradi tega na prisilni počitek odšli vsaj delno zadovoljni?
Ja, osvojili smo pokal, končali sezono z lovoriko. Rezultatsko gledano nas je prisilni počitek malo zaustavil, kajti prepričan sem, da smo bili glavni kandidat za osvojitev prvenstva. Osebno sem zadovoljen z rezultati, žal nam je v Champions League zmanjkalo nekaj izkušenj za večji uspeh. Tudi individualno sem naredil korak naprej, zadovoljen sem s svojimi predstavami v Champions League in belgijskem prvenstvu, s tistimi v pokalu pa seveda še toliko bolj.
Vaše poteze, predvsem asistence, se pogosto znajdejo med vrhunci tekem. Zdi se, da v igri zares uživate, je to morda ključ do dobrih iger v zadnjih letih?
Rad uživam v košarki, zadnja leta sem tudi dvignil nivo svoje košarke in zato še toliko rajše tekmujem. Ne vem, kje se skriva ključ do dobrih iger… Vsako jutri si pogledam »highlightse« tekem Luke Dončića, morda je to to (smeh).
V februarskih kvalifikacijah javnost ni bila zadovoljna z igro Slovenije. Kje bi rekli, da ima reprezentanca še največ rezerve?
Največ rezerve je v tem, da bi bila ekipa skupaj daljše obdobje. Ni lahko pripraviti celotnega sistema v dveh treningih. Poleg tega so te tekme v veliki meri odvisne tudi od strelskega dne, in mi ga na žalost takrat nismo imeli. Največji kritiki smo mi sami, igralci in štab, ampak kemija je izvrstna in verjamem, da se v prihodnosti lahko nadejamo dobrih rezultatov.
Seveda ne gre mimo koronavirusa. Kako se pa vi zdaj spopadate z ukrepi izolacije, ste si ob uradnem zaključku prvenstva privoščili nekaj dni premora?
Po prihodu iz Belgije sem se za 14 dni samoizoliral v Ljubljani. Mislim, da se svet v teh časih ne loči na športnike, politike.. Vsi smo na istem. Upam, da se situacija čim hitreje izboljša ter da se svet vrne na stare tirnice.
Odpoved tekmovanj avtomatsko pomeni več časa za treninge. Že imate v mislih, čemu boste v naslednjih mesecih posvetili največ pozornosti?
Že vrsto let nas kopica prijateljev oz. soigralcev sodeluje z Juretom Drakslarjem, ki je trener v Khimkiju. On nam organizira celotno poletje treningov in verjamem, da bo to letos dokaj obsežno.
Za konec še to. Kdo je boljši v Fifi? Vi ali Luka Dončić?
Luka res ni dober v Fifi in NBA-ju (smeh).
Foto: KZS/www.alesfevzer.com
