Goran Dragić je v več kot desetletju slovenski reprezentanci dal vse kar je lahko, jo lastnoročno popeljal do naziva evropskih prvakov in si več kot zaslužil reprezentančni pokoj. Ko je tega naznanil, smo se Slovenci težko sprijaznili s slovesom enega najboljših športnikov v nacionalni zgodovini, a smo hkrati njegovo odločitev spoštovali. Po dveh letih od evropske krone pa se na obzorju svita še zadnji razlog, zaradi katerega bi Goran morda lahko spremenil svojo odločitev.
Dragić še vedno na visokem nivoju igra za Miami Heat, ostaja brez dvoma en ključnih posameznikov floridskega moštva, medtem pa ima še vedno priložnost uresničiti sanje slehernega športnika – Olimpijske Igre. Morda bi moral Dragić premisliti o svoji odločitvi, že samo zato, da se ne bi nikoli rabil vprašati: »Kaj bi se zgodilo, če bi zaigral na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v litovskem Kaunasu?«
Spomnimo se, kako je legendarni Dirk Nowitzki v olimpijskih kvalifikacijah Nemčiji leta 2008 zagotovil mesto na OI v Pekingu. Spomnimo se, koliko mu je pomenila ne zgolj uvrstitev, temveč tudi vloga nosilca državne zastave na otvoritveni slovesnosti.
Dvanajst let kasneje in to bi bil lahko Goran Dragić.
Z Dragićem in Dončićem bi slovenska reprezentanca že sodila med ožje favorite za osvojitev turnirja, a pot bi bila vse prej kot lahka. Največja grožnja bi ji bila zagotovo Litva, ki bi na krilih domačih navijačev imela dodaten zagon in motivacijo.
Ameriški športni novinar Jeff Taylor je nedavno v svoji kolumni na portalu FIBA Dragiću pustil osebno sporočilo. Sporočilo, ki ima drugačno težo, saj ne prihaja iz strani slovenskega košarkarskega navdušenca, ki bi, sicer upravičeno, rad podoživel nostalgijo neustavljivega dueta Dončić-Dragić izpred dveh let:
»Ostani v pokoju in spominjali se te bodo kot enega največjih evropskih košarkarjev z naslovom evropskega prvaka, nazivom MVP, tremi nastopi na svetovnem prvenstvu in po več kot desetletju uspešnih predstav v ligi NBA. Ostal ti bo sladek priokus odkorakati od reprezentance Slovenije kot zmagovalec. Toda imeti priložnost zaigrati na Olimpijskih Igrah? To je priložnost, ki je ne smeš izpustiti.«
