Direktor Evrolige Jordi Bartomeu je na zadnji novinarski konferenci še enkrat potrdil, da želi do sezone 2023/24 razširiti nabor klubov z večletno licenco.
Najmočnejše evropsko košarkarsko tekmovanje že dolgo temelji na jedru klubov, ki imajo tovrstne licence. Do nastopanja v Evroligi so bile tudi druge poti, ki pa so očitno vse bolj zamegljene. Lansko sezono je imel npr. prvak jadranske lige ABA zagotovljeno mesto v Evroligi, letos je to le še načelni dogovor. V zadnjem času se vse več govori o tem, da bi naj s področja nekdanje Jugoslavije dvoletno licenco pridobila beograjska Crvena Zvezda, kar pa bi pomenilo, da bi se lahko klub iz lige ABA v evropsko elito uvrstil le še kot prvak oz. podprvak Eurocupa.
Kot rečeno želi imeti Bartomeu v roku dveh let v Evroligi od 16 do 18 klubov s stalnimi licencami. Za enkrat si te z desetletnim rokom lastijo Anadolu Efes Istanbul, CSKA Moskva, Armani Milano, Barcelona, Fenerbahče Istanbul, Baskonia Vitoria, Maccabi Tel Aviv, Olympiacos, Panathinaikos, Real Madrid in Žalgiris Kaunas, dveletni preizkusni status pa so si zagotovili ASVEL, Bayern München in ALBA Berlin. V naslednji sezoni preostala štiri mesta čakajo finaliste Evropskega Pokala, s posebnim povabilom naj bi ‘član’ najverjetneje postal še prvak lige VTB in v primeru, da Crvena Zvezda mesta avtomatsko ne prejme, tudi prvak lige ABA.
Photo: Haberturk
